Ustanovitev Zavoda za zaščito žrtev parlamentarne preiskave med letoma 2022 in 2026 pomeni obrambo osnovnega načela, da država oziroma politika ne sme zlorabljati institucij proti posameznikom in podjetjem. Zato bo zavod pomagal vsem tistim, ki so jim bile kršene pravice, vključil pa se bo tudi v razpravo o spremembah zakona o parlamentarni preiskavi, saj se tako grobo kršenje pravic ne sme več ponoviti.

Vsi soustanovitelji zavoda smo bili pred preiskovalno komisijo poklicani kot priče, toda komisija nas je obravnavala kot preiskovance, čeprav smo zasebniki, ne pa nosilci javnih pooblastil. Komisija, polna levičarjev, ki so si zgradili grad srednjeveških privilegijev, je nato izolirala in s spodbujanjem zavisti, kar je stara in preverjena komunistična taktika, personalizirala tarče. Po dolgem in počez so pridobivali naše osebne podatke, stikali po naših osebnih računih in računih zasebnih podjetij. Vsako nakazilo na naše račune so prebirali skozi prizmo zarote. Če je Telekom ali katero drugo podjetje plačalo oglas, če so ljudje, povezani z mediji, prejeli honorarje za delo ali če so se zneski v določenem obdobju povečali, ker se je povečalo poslovanje, vse to so bili »dokazi« o obvodnem financiranju. Komisiji je bila ekonomska logika v napoto in odveč, zato so jo ignorirali in ostala je le ideološka logika. Delovanje Tamare Vonta in njenih prišepetovalcev je potekalo kot iz učbenika Saula Alinskyja »Pravila za radikalce«. Ameriški aktivist je bil zelo jasen: oblast se ne zasluži, ampak se jo prigrabi, zato cilj vedno upravičuje sredstva. Zadnja leta je njegovo delo postalo operativni priročnik slovenske levice, katere namen je bruhanje žvepla na vse, ki jim niso – ali jim ni – pogodu.

Zato bo novi zakon o parlamentarni preiskavi preprečil zlorabo politično imenovane komisije proti zasebnikom, saj se osredotoča na politike in nosilce javnih pooblastil, kar je tudi smisel parlamentarne preiskave. Parlamentarne preiskave so namenjene nadzoru oblasti in ugotavljanju politične odgovornosti. Gre za povsem legitimno orodje nadzora, a le, če se spoštujejo zakonske in ustavne omejitve. Ko se meja prestopi, komisija postane orodje za obračunavanje, javno poniževanje in kriminaliziranje vnaprej določenih ljudi.

Zavodu za zaščito žrtev parlamentarne preiskave med letoma 2022 in 2026 sem se pridružil zato, ker je pomembno ozavestiti javnost o svinjarijah, ki so se dogajale v mandatu Roberta Goloba. Tako grobih kršitev človekovih pravic in nezakonitega ravnanja Slovenija ni videla od časa najtršega komunizma. Pomembno je tudi, da združeni uporabimo vsa pravna sredstva za kazenski pregon tistih, ki so pri tem sodelovali.

Glavni očitek parlamentarni preiskovalni komisiji pod vodstvom Tamare Vonta in Gibanja Svoboda, ob podpori Levice in SD, je, da je nezakonito in brez sodne odredbe pridobila podatke o povsem zasebnem poslovanju oseb, ki sploh niso bile preiskovane. Te podatke je z namenom očrnitve delila z mediji oziroma s političnimi aktivisti, ki se predstavljajo kot mediji.

Sam osebno nimam niti enega uradnega dokumenta, ki bi bil lahko podlaga za to, da bi sploh uporabil pravna sredstva za zaščito svojih pravic. Izvedel sem, da so me dali na seznam prič, vendar o tem nisem nikoli dobil sklepa niti nisem bil nikoli vabljen kot priča. Izvedel sem, da je Delavska hranilnica brez ustrezne sodne odredbe komisiji predala podatke o poslovanju mojega podjetja. Izvedel sem, da je komisija z grožnjami od mojih klientov zahtevala dokumente, ki jih ne smejo dobiti niti drugi organi. Izvedel sem, da je bila proti meni na podlagi skonstruiranih podatkov vložena naznanitev suma storitve kaznivega dejanja, katere namen je bila izvedba hišne preiskave pred volitvami, a so si nato premislili in namesto tega dokument predali mediju Žurnal24 z namenom blatenja.

Gibanje Svoboda je stranka, ki je pri svojem boju uporabljala fašistične prijeme, in o tem je nujno obvestiti javnost. Prav zato se je naš zavod hkrati aktivno vključil v referendumsko kampanjo o zakonu o parlamentarni preiskavi, saj novi zakon v ničemer ne posega v zadeve, o katerih govorijo njegovi nasprotniki. In to, kar govorijo, so navadne laži.

Ta zakon ima eno samo pomembno točko, in to je odprava zavore, ki bi sploh onemogočila izvajanje parlamentarnih preiskav. Glede tega je sicer v prvem tednu kampanje poseglo Ustavno sodišče, ki je to zavoro tudi samo razglasilo za neustavno. To je bila zavora, ki so jo v prejšnjem mandatu podtaknili v Gibanju Svoboda, da bi preprečili preiskovanje korupcijskih dejanj njihovega predsednika in njihovih podpornikov.

Poleg odstranitve te zavore zakon uvaja pravno varstvo na upravnem sodišču za tiste, ki bodo menili, da so jim bile v postopku kršene pravice. Poleg tega določa še nekaj podrobnosti glede tega, kdo je lahko član preiskovalne komisije, in nič drugega. Očitki nasprotnikov zakona so torej navadne laži, z njimi pa želijo le preprečiti, da bi se preiskovala korupcija njihovih predstavnikov.

Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave med letoma 2022 in 2026 smo ustanovili zato, da ljudje, ki se znajdejo v podobnem položaju, ne ostanejo sami. Zbrani v zavodu ne nasprotujemo parlamentarnim preiskavam, ampak nasprotujemo njihovi zlorabi za politično obračunavanje, kar je kot predsednica komisije počela Tamara Vonta.

Prav ona je presegla namen parlamentarne preiskave, tako da je komisija pod njenim vodstvom postala sredstvo političnega obračunavanja. Posegalo se je v zasebne in poslovne podatke ljudi, posameznike se je javno izpostavljalo, zaključki pa so se pogosto predstavljali, še preden je imel prizadeti možnost učinkovitega pravnega varstva.

Problem je preprost: komisija ima za seboj moč države, posameznik pa mora svojo nedolžnost in dobro ime braniti sam. Na referendumu bomo odločali prav o tem, koliko pravne zaščite bo imel posameznik, ko ga parlamentarna komisija vzame pod drobnogled. Ključno vprašanje je, ali lahko človek učinkovito zaščiti svoje pravice že med samo preiskavo ali šele takrat, ko je škoda njegovemu imenu, zasebnosti ali poslovanju morda že narejena.

Parlamentarna komisija namreč ni navaden politični odbor. Ima zelo široka preiskovalna pooblastila in lahko zelo globoko poseže v življenje posameznika, zato mora ob veliki moči obstajati tudi močna pravna varovalka. Naša izkušnja je pokazala, da lahko javna obsodba pride zelo hitro, pravno varstvo pa bistveno pozneje. In prav to razmerje želimo spremeniti.

Pri tem ne gre za zaščito politikov ali kogarkoli drugega pred preiskavo. Kdor ima moč preiskovati druge, mora biti sam omejen z jasnimi pravili in učinkovitim nadzorom.

Zdi se mi nujno, da tudi bolj organizirano in sistematično – kar Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–2026 tudi omogoča – opozorimo javnost in pristojne institucije na vse, kar si je privoščila preiskovalna komisija pod vodstvom poslanke Gibanja Svoboda Tamare Vonte, pa tudi posamezniki in strukture, ki so stali za njo oziroma v ozadju te preiskave. Predvsem pa moramo narediti vse, kar je mogoče, da se kaj takšnega v Sloveniji ne bi nikoli več ponovilo.

Moji ključni očitki so jasni: šlo je za evidentno zlorabo parlamentarne preiskave in poseganje v ustavno zagotovljene pravice tarč te komisije, med njimi tudi mene. Vonta in njena ekipa sta za to uporabljali politično moč in parlamentarno večino.

Pred komisijo so me povabili kot pričo. Potem pa so me tam, pred kamerami in ob neposrednem prenosu javne RTV Slovenija, zasliševali tako, kot da sem preiskovanec, obtoženec ali celo kriminalec. Pri tem približno 95 odstotkov vprašanj po moji oceni ni imelo nobene zveze s predmetom parlamentarne preiskave.

Še pred tem so pregledovali moj osebni bančni račun in poslovanje mojega podjetja, čeprav moje podjetje nikoli ni poslovalo s političnimi strankami.

Kako daleč je vse skupaj šlo, je Tamara Vonta med mojim zaslišanjem praktično razkrila kar sama. Dala je jasno vedeti, da sem predmet njihovega zanimanja tudi zato, ker sem napisal preveč člankov o Robertu Golobu. Moje članke s portala so imeli celo natisnjene in zložene na mizi komisije, tik ob Vonti.

Gledal sem in skoraj nisem mogel verjeti. Toda nisem sanjal. To se je dejansko dogajalo – sredi državnega zbora, v tako imenovanem hramu demokracije.

Ker pri meni niso našli ničesar, kar bi bilo povezano s predmetom njihove parlamentarne preiskave – in tudi niso mogli, saj moje podjetje s političnimi strankami ni poslovalo –, so ubrali drugo pot. S položaja parlamentarne preiskovalne komisije so me preprosto »naznanili« Fursu in NPU, češ da naj bi s krediti oškodoval lastno podjetje.

Kazenske ovadbe niso vložili. Samo »naznanilo«. Verjetno tudi zato, ker je med ovadbo in naznanilom pomembna razlika, zlasti ko gre za morebitno odgovornost zaradi krive ovadbe.

Bistvo referendumskega vprašanja pa se glasi: kako rešiti Roberta Goloba pred morebitno parlamentarno preiskavo. Zato ta referendum.

Komisija Tamare Vonta po mojem ni več preiskovala samo financiranja strank, temveč tudi medije, ki niso klečali, in ljudi, ki niso molčali. Brskalo se je po poslovnih in osebnih računih, razkrivale so se poslovne skrivnosti, priče pa so bile postavljene v vlogo preiskovancev.

Zaslišanja so bila inkvizitorska. Sam sem se počutil, kot da sem pred Udbo, le da tokrat ni bilo usnjenih plaščev, temveč poslanski mandat in kamera.

Najbolj problematično pa je bilo, da se je vse to dogajalo pod streho Državnega zbora, ob sklicevanju na zakon, poslovnik in preiskovalna pooblastila. Pravila, ki naj bi omejevala oblast, so po našem prepričanju postala priročen izgovor za njeno širjenje.

Ko predsednica komisije isti medij hkrati preiskuje kot predstavnica oblasti in ga toži kot zasebnica, je meja med preiskavo in političnim obračunom precej zabrisana.

Zavod smo ustanovili zato, da tisti, ki jih parlamentarna večina spremeni v tarčo, niso prepuščeni sami sebi. In da zakon, poslovnik in Državni zbor nikoli več ne služijo kot kulisa za početje, ki z njihovim namenom nima veliko skupnega.

Svoj podpis za ustanovitev Zavoda za zaščito žrtev parlamentarne preiskave med letoma 2022 in 2026 sem prispeval v znak podpore ljudem, ki jih je predsednica komisije Tamara Vonta s svojimi oprodami maltretirala kot priče, ne pa kot preiskovance.

Pri meni do tega ni prišlo, najverjetneje zato, ker jim je zmanjkalo časa, me je pa močno pogrela poteza komisije, da je brskala po poslovanju dveh zasebnih podjetij, v tem primeru mojega in še enega, ki nimata popolnoma nobene zveze z nosilci političnih funkcij in lastništvom v medijih.

To je bil ključni trenutek, ko sem se odločil pridružiti Zavodu za zaščito žrtev parlamentarne preiskave med letoma 2022 in 2026, saj menim, da je nedopustno, da si katerakoli politična opcija v Sloveniji dovoli na tak način izvajati pritisk na ljudi, ki so bili kritični do vlade Roberta Goloba.

Prepričan sem, da bi bile reakcije kljub kritiki lahko veliko bolj prijazne. To, kar smo doživeli pod Golobom, pa bolj spominja na balkanska maščevanja političnih elit posameznikom, ki si upajo dvigniti glas. Poglejmo samo primer Srbije, kjer so imeli Golobovi tudi prek ljubljanskega župana Zorana Jankovića svojega idola, in srčno upam, da se to ne bo nikdar več ponovilo.

V vse državne organe moramo vrniti politične standarde in obenem zaščititi posameznika, tudi če je argumentirano kritičen do oblasti. Ta Golobova klika pa je bila pijana od volilne zmage leta 2022 in nikakor ni dovolila, da bi kdorkoli oporekal njegovemu veličanstvu v podobi predsednika vlade in Gibanja Svoboda, zato so počeli stvari tako, kot so jih.

Mi, ki smo ustanovili ta zavod, pravzaprav ne potrebujemo veliko dela, da bi kogarkoli prepričevali. Javnost naj si samo ogleda izjave Mojce Pašek Šetinc, še preden so jo izključili iz stranke, ki je komisiji predsedovala pred Tamaro Vonta, ko je dejala, da »lahko rečem, da je bila komisija, ki sem jo vodila sama, namenjena temu, da se na neki način obračuna s političnim nasprotnikom, s stranko SDS«, in prisluhne objavljenim posnetkom Vesne Vuković.

Nemudoma bo vsem popolnoma jasno, da je pri ustanovitvi parlamentarne komisije pod vodstvom Tamare Vonta šlo zgolj za to, da se utišajo kritiki, kar je za našo družbo nesprejemljivo. Zato bi pozval ljudi, naj spremljajo delo našega zavoda, pa tudi vse tiste, ki čutijo, da jim je Golobov režim na kakršenkoli način kršil pravice, naj se pridružijo našemu zavodu.

To, da sem eden izmed članov Zavoda za zaščito žrtev parlamentarne preiskave med letoma 2022 in 2026, je predvsem posledica tega, da je komisija, ki ji je predsedovala Tamara Vonta, zlorabljala svoj položaj, kar se ne sme nikoli več ponoviti.

S svojim prišepetovalcem Tomažem Modicem, ki je bil hkrati strokovni sodelavec komisije, podjetnik in sodelavec portala Necenzurirano.si, mi je postavljala vprašanja, ki niso zadevala predmeta preiskave, temveč transakcije med zasebnimi podjetji ter nakazila posameznikom.

Vonta je na komisiji, ki je bila – če nekoliko parafraziram Mojco Pašek Šetinc, ki je tej isti komisiji predsedovala pred Vonto, še preden jo je Gibanje Svoboda oktobra 2023 izključilo iz stranke – ustanovljena zato, da dokaže, da »Janez Janša krade, laže in bolhe je …«, kršila zakon, priče postavljala v vlogo preiskovancev in razkrivala poslovne skrivnosti.

Med samimi zaslišanji pa je za povrh s svojimi nastopi neomajno dokazovala svoje neznanje, hudobnost in naperjenost proti opoziciji, saj se je nenehno posluževala vmesnih komentarjev, pripomb in opazk.

Nasploh me je vse skupaj močno spominjalo na proces JBTZ, ko me je takrat sodnik na koncu vprašal, ali sem kdaj dobil kakšno pohvalo takratnega sistema, in sem naivno odgovoril, da sem od JLA dobil nagrado kot eden najboljših radiotelegrafistov. Nato pa je v sodbi pisalo, da sem kot eden najboljših radiotelegrafistov še toliko bolje vedel, da izdajam vojaško skrivnost.

Skratka, karkoli sem komisiji poskušal dopovedati, tega niso hoteli slišati, ampak so me zasliševali, kot da sem »kriv«, ne pa priča.

Zato smo morali vsi, ki smo se znašli pred komisijo, ki ji je predsedovala Tamara Vonta, dvigniti glas. Sam bi ga nedvomno dvignil tudi, če bi me na tak način zasliševal nekdo iz SDS, NSi ali Resnice.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja sem doživel zasledovanja, pritiske, manipulacije, tajne preiskave, deset procesov pred civilnim sodiščem, na vojaškem sodišču pa sem bil obsojen brez odvetnika. Zato se bom oglasil vedno, ko se me bo nekdo lotil na podoben način, kot so se opozicije lotevali v socializmu.

V kampanji dela slovenske levice, ki govori o »politični policiji« in ljudi straši, da jih bo, če bo novela zakona o parlamentarni preiskavi sprejeta, nekdo spremljal, poslušal in jim brskal po računih, gre za izmišljotine, ne pa za dejstva.

Sam se ukvarjam s kampanjami in vem, da je strašenje ljudi zelo nevarno. Še bolj nevarno pa je za to strašenje uporabiti znane osebnosti. Zato priporočam pravo mero zdravega razuma, predvsem pa to, da državljani pred referendumom pogledajo, za kaj v resnici gre. Kaj pravi sprememba zakona? Kaj je reklo Ustavno sodišče? In naj se šele nato odločijo.